Vajo ponovimo, tokrat na Kokrško sedlo odhitimo!
Kamnik (21.7.2010) - »Gasilke dejmo, drugič na Kamniško sedlo pejmo! se je glasil slogan drugega pohoda gasilk s celotne Slovenije. Čeprav so v preteklem letu organizatorice, članice GZ Kamnik menile, da je prvi pohod na Kamniško sedlo, neponovljiv – torej zadnji, so se zaradi velikega interesa udeleženk in tistih, ki so slišale kako lepo je bilo, odločile, da ga ponovno organizirajo, vendar nekoliko drugače, brez štartnine, z le informativnimi prijavami. Kar lepo število se jih je prijavilo, a je bil pohod zaradi katastrofalnega vremena v nedeljo, 20. junija odpovedan in realiziran v soboto 10. julija.
Skupinska fotka vseh udeleženk in udeležencev pohoda na Kokrškem sedlu.
Ponovila se je torej zgodba preteklega leta, ko je bil pohod na isti datum, le v soboto, vreme pa še za odtenek slabše, kljub temu pa 80 udeležencev, ki so se zabavali in spoznavali v »Piknik centru pri Jurju«. Na drugem pohodu, ki je bil 4, julija, se je na vrh povzpelo 57 pohodnikov.
Zaradi povpraševanja, če bo tudi letos »ponovitev vaje« v lepšem vremenu, so se odločile, da jih 10. julija s sloganom: »Vajo ponovimo, tokrat na Kokrško sedlo pohitimo«, ponovno povabijo v čudovite kamniške hribe. Zakaj tokrat na Kokrško sedlo - ker se kamniški gasilci okrog 12. julija že vrsto let povzpnejo na Kokrško sedlo v spomin aktivnemu gasilcu in gorniku Vladu Golobu, ki se je tragično ponesrečil pri obnovi koče in so želele gasilke ta dogodek združiti z zaradi slabega vremena odpovedanim pohodom.
Samo ženski del odprave...
Ker je čas dopustov, ni bilo pričakovati navala, kljub vsemu pa se jih je v Kamniški Bistrici ob pol sedmih zjutraj zbralo 22. Skupaj so se odpeljali še do spodnje žićnice na Kkorko sedlo, kjer je bil začetek pohoda. Po nekaj pozdavnih besedah so vsi udeleženci dobili drobna darilca - pozornost organizatoric, med drugim tudi pesmico, ki naj bi jo na vrhu vsi skupaj zapeli. Malo v šali, malo zares je rekla ena izemd pohodnic, da ne ve, če se bo lahko naučila pesem na pamet, zraven pa še gledala, kod hodi. Seveda je bil tempo prilagojen najšibkejšemu. Med potjo je bilo slišati prešeren smeh, vsake toliko časa pa razlago o okoliških hribih, o Vladu Golobu, gorskih rožicah in še marsičem. Vsake toliko časa se je slišalo: »Milena, bolj počas«, saj je prva v koloni mimogrede ob pogledu na čudiite vrhove pospešila tempo, da bi ostalim hitro pošla sapa.
Ko so se vzpenjali po vijugasti poti proti vrhu, je bilo že pošteno vroče, ob pogledu na čudoviti gričevnik, kranjske lilije, cvetoči pelin in kavke, ki so krožile nad njimi, pa se jim je pot zdela krajša in lažja.
Na vrhu je bil čas za počitek in užitek ob razgledu, dva pa sta odhitela še proti Gintovcu.
Organizatorica Vladka je vse povabila v spomninsko sobo, kjer je desni kot namenjen Vladu Golobu, levi pa njegovemu prijatelju Mihi Habajanu – Miholu, gorskemu reševalcu, ki je umrl prav na Kokršem sedlu. Najprej so vsi skupaj zapeli pesem, katere besedilo so dobili v dolini in zvenelo je tako ubrano, kot bi resnično celo pot sami pri sebi ponavljali besedilo in melodijo.
Gorski krst v koči na Kokrškem sedlu.
Sledil je krst tistih, ki so bili prvič na Kokrškem sedlu in teh je bilo kar nekaj. To nalogo je prevzel Tone Koželj, vsakoletni organizator spomninskega pohoda in Vladov dobri prijatelj ter srčen kamniški gasilec. Vsi udeleženci so dobili še medalje, potem pa je bil čas za povratek v dolino, saj so imele oganizatorice še en načrt za ta dan – tek na nočni desetki na Bledu.
Po varnem spustu v dolino so se ob avtomobilih poslovili, vsi polni vtisov, z novimi poznanstvi in željo, da se na podobnih izletih še srečanjo.
Ob tem dogodku je Vladka Bučevec napisala tudi naslednjo pesmico:
VESELO V KAMNIK IN URNO NAPREJ...
Veselo v Kamnik, pa urno naprej,
na Sedlo hitimo gasilke juhej.
Zaukamo skupaj, pozab`mo skrbi,
saj v hribe nas vleče, greš z nami še ti.
Gremo v planine, med očake skale sive,
Kamniški lepi kot, saj lepše ni nikjer drugod.
Spet z Jermance sliši veseli se smeh,
gasilke hitimo po strmih poteh,
nas nihče ne ustavi, na vrh se mudi,
kjer gorske vse rože oddahnemo si.
Gremo v planine, med očake skale sive,
Kamniški lepi kot, saj lepše ni nikjer drugod.
Več v fotogaleriji:
Foto: Vladka Bučevec in Bojan Kramar.
