Konflikt o meji nas spremlja že skoraj 20 let, poskusov reševanja tega vprašanja je bilo že veliko, uspehov pa žal zelo malo. Problemi s Piranskim zalivom in mejo nasploh se ponavljajo, bilateralni odnosi z južno sosedo pa so pogosto žrtev notranjepolitičnih zlorab z namenom nabiranja političnih točk.

Nasprotniki Arbitražnega sporazuma trdijo, da sporazum ne zagotavlja stika z mednarodnimi vodami, da bo Slovenija dobila zgolj služnostno pot, da lahko ogromno izgubimo, in da je celoten sporazum vprašljiv zaradi enostranske izjave R Hrvaške, s katero naj bi se R Slovenija strinjala.

 

Našteti argumenti ne vzdržijo realne presoje. Arbitražni sporazum jasno in nedvoumno nalaga arbitrom dolžnost, da Sloveniji določijo stik njenih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami, na kar je s podpisom pod arbitražni sporazum pristala tudi R Hrvaška. Arbitri se ne bodo odločali o tem ali stik z odprtim morjem je ali ga ni, ampak je njihova naloga, da določijo kje ta stik je. Služnost ima R Slovenija že sedaj, saj načelo proste plovbe, ki je splošno veljavna mednarodno pravna norma, pomeni, da imajo naše ladje pravico pluti čez vsa morja, tudi čez teritorialne vode R Hrvaške. Nasprotniki Arbitražnega sporazuma med drugim navajajo, da lahko z njim veliko izgubimo, kar prav tako ne drži. Lahko zgolj pridobimo! Stanje na datum 25.6.1991 je stanje, kjer je Slovenija imela stik z odprtim morjem, nadzorovala zaselke ob Dragonji in Hotizo. V tem trenutku nimamo stika z mednarodnimi vodami, prav tako ne nadzorujemo omenjenih območij na kopnem. V LDS smo mnenja, da je Arbitražni sporazum zadnja dobra priložnost, da Slovenija dobi tisto, kar smatra, da ji pripada, to pa je stanje na datum 25.6.1991, česar trenutno nimamo in kar Arbitražni sporazum določa, da se mora spoštovati.

V mednarodnem pravu in mednarodnih odnosih nasploh že dolgo poznamo institut enostranske izjave. Slednje nimajo nikakršne teže, v kolikor je nasprotna stran na to pozorna in reagira na takšne izjave s svojimi izjavami, kar je Slovenija v primeru hrvaške izjave tudi storila. Ob tem velja poudariti, da so enostranskost hrvaške izjave o Arbitražnem sporazumu potrdili tako diplomatski predstavniki Kraljevine Švedske, kot tudi ZDA. Argumenti proti torej padejo, ostanejo le argumenti za sporazum, ki Sloveniji prinaša stik z mednarodnimi vodami, konec problemov, dobre odnose in mir na južni meji.

V primeru, da Arbitražni sporazum na referendumu ne bo sprejet bo izjemno težko ponovno doseči tako ugoden dogovor, kot ga prinaša, saj bo jasno, da je Slovenija tista, ki je odstopila od rešitve mejnega vprašanja in ne R Hrvaška. Blokada vstopa R Hrvaške v EU ni sprejemljiva opcija, saj bi to pomenilo izgubo kredibilnosti Slovenije v očeh  mednarodne skupnosti.

Vabimo vas, da se v nedeljo udeležite referenduma in oddate svoj glas ZA arbitražni sporazum.