"Plemiške zgodbe" na OŠ Toma Brejca
Kamnik (9.3.2010) - V predverju šolske knjižnjice OŠ Toma Brejca je nocoj potekal izredno dobro obiskan literarno zgodovinski večer, ki nas je popeljal za nekaj stoletij nazaj in nas seznanil s takratno družbeno elito dežele Kranjske. Gostje večera je bila namreč zgodovinarka dr. Maja Žvanut, ki je predstavila svojo najnovejšo knjigo "Plemiške zgodbe", kjer na na zgodovinsko verodostojen, a širešemu krogu bralcev zanimiv način predstavi življenje plemstva v 16. in 17. stoletju.Večer sta z izvajanjem renesančne glasbe popestrila kitarist Matic Smolnikar in flavtistka Claudia Gebhard Gaberšek.
Ravnateljica OŠ Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc (desno) pozdravlja udeležence predstavitve knjige. Levo: Organizatorka večera, šolska knjižničarka Marta Grkman.
Avtorica knjige dr. Maja Žvanut (levo) in direktorica založbe Viharnik, ki je izdala knjigo "Plemiške zgodbe". Knjiga pomeni nekako pregled vsega dosedanjega objavljenega dela dr. Žvanutove, ki ga je sedaj nekoliko prilagodila tudi širšemu krogu bralcev, saj so bili njeni izvirni članki in knjige namenjeni v prvi vrsti zgodovinarjem. Dr. Maja Žvanut je orala ledino na področju preučevanja našega plemstva v preteklosti, saj je bila vsa povojna zgodovina usmerjena v pručevanje kmetov oz. podložnikov, na elito, ki naj bi bila "tujerodna in izkoriščevalska", pa smo pozabljali. Tako raziskave dr. Žvanutove kot čedalje večjega števila slovenskih zgodovinarjev mlajše generacije pa vedno znova dokazujejo, kako močno so bili plemiči povezani z okoljem, v katerem so živeli in kako močan pečat, tudi v zvezi z napredkom določenega območja, so mu dajali.
Vsebina knjige
Knjiga o zasebnem, deloma tudi javnem življenju kranjskega plemstva, o njegovi materialni in duhovni kulturi, okusu, življenjskem slogu, pa tudi intimi. Avtorica v uvodu na kratko predstavi pomembnejše politične in kulturne dogodke v širšem srednjeevropskem prostoru v 16. in 17. stoletju, potem pa nam skozi resnične zgodbe kranjskih plemičev predstavi njihov vsakdan.
Knjiga je razdeljena v več poglavij: Uvod ali o plemiškem svetu v zatonu, O knjigah in njihovih bralcih, O križih in težavah dveh plemiških očetov, O plemičevi časti in slavi,O na novo očiščenem vzgojnem ogledalu, O okusu grofa Gallenberškega, O vzornem gradu, O ločitvi zakona pred tristo leti, O rodu Beatrice Dornberg, O častni smrti za domovino, O oporoki vdove Kacijanerice, O ljubljanskem županu, ki je postal plemič so napisana na podlagi arhivskih virov.
Knjiga je opremljena z bogatim slikovnim gradivom, na koncu pa so dodani kronologija, kazalo oseb in razlaga nekaterih pojmov.
Knjiga je priporočiljiva za branje tudi zaradi tega, ker z razliko od siceršnje leposlovne literature sloni na izpričanih arhivskih in zgodovinskih virih in je resnična priča tedanjega dogajanja; z razliko od nekaterih drugih knjig, ki so zaradi burne domišije avtorja sicer postale svetovno uspešnice (npr. Da Vincijeva šifra), a je velika večine vsebine izmišljene.
Poseben pomen knjige za kamniškega bralca je tudi v tem, da so bile mnoge osebe, ki nastopajo v knjigi močno povezane s kamniškim območjem, npr. grofje in grofice iz družine Gallenberg, ki so imeli dedno odvetništvo nad mekinjskim samostanom, v Mekinjah letno rezidenco, zato so večkrat prihajali v Kamnik in Mekinje ter tudi zadnji počitek so našli v Mekinjah, saj se v tamkajšnji župnijski cerkvi nahaja njihova družinska grobnica.
Skratka, vsi, ki želite spoznati tudi ta del naše preteklosti, vabljeni, da si knjigo preberete. Naročite jo lahko tudi preko spleta:
klik na povezavo.
Več o prijetnem druženju na OŠ Tome Brejca ob spoznavanju zgodovine si lahko ogledate v fotogaleriji:
