Kot vse kaže bodo črni oblaki nad Kamnikom ostali tudi v letu 2010. Po lanskoletnih žalostnih zgodbah v Svilanitu in KIK-u, nam letos grozi še stečaj družbe Velika planina – Zaklad narave. Zaskrbljujoče so razmere na področju otroškega varstva in osnovnega šolstva. Obeta se zamik gradnje novih šol, prav tako še vedno ni videti oprijemljivih ukrepov za povečanje kapacitet kamniških vrtcev.

Na zadnji seji občinskega sveta smo znova razpravljali o razmerah v družbi Velika planina – Zaklad narave. Pred nami je bilo revizijsko poročilo o poslovanju družbe v letu 2008 in 2009, ki je razkrilo vso bedo poslovanja družbe in zgolj potrdilo tisto, o čemer se je že dolgo šušljalo in na kar smo v opoziciji ves čas opozarjali – poslovalo se je zelo po domače. Za delovanje družbe je v preteklih dveh letih izpuhtelo tisoče evrov, rezultat pa je ta, da družba potrebuje najmanj milijon evrov, da bo lahko začela z ničle. Kot vedno doslej, bo občina Kamnik, kot 100% lastnica družbe, tista, ki bo zagotovila ta sredstva iz občinskega proračuna. Ne bo prvič, saj se to dogaja že leta in to vedno pod pretvezo; »Samo še tole damo, da pridejo na ničlo, potem pa bo …!« Ampak tisti dan, ko »naj bi bilo« in naj bi se družba lahko sama vzdrževala, nikoli ne pride.

Vsi, ki skrbite za družinske finance, veste, da lahko potrošite samo toliko kot zaslužite. Vsakršno vodstvo družbe Velika planina bi morali že od samega začetka navaditi, da lahko porabi samo toliko kot zasluži, kar pomeni, da je temu konceptu potrebno prilagoditi tudi poslovanje družbe. Do spremembe koncepta poslovanja družbe bi moralo priti že davno, vendar se to, zaradi občinske potuhe, še danes ni zgodilo. V vseh petnajstih letih županovanja Toneta Smolnikarja, so se v družbi Velika planina ohranjali socialistični koncepti poslovanja, kjer je bilo »normalno«, da bo družba vsako leto iz davkoplačevalskega denarja dobila tisto, kar ji bo konec leta zmanjkalo. Po moji oceni, je bolje, da družba dela dve stvari kakovostno in temeljito, kot pa sto stvari površno in negospodarno. Veliko stvari se da izračunati in če podatki kažejo, da dobiček poletne planšarsko-pohodniške sezone, ne more pokriti izgub zimske smučarije, potem mora biti direktorju družbe in županu jasno, da je potrebno poslovanje v zimskem delu sezone racionalizirati in poiskati nove ter manj potratne zimske programe (Namesto pet slabih smučarskih prog lahko ena dobra sankaška proga privabi isto število obiskovalcev, vendar bo vzdrževanje le te veliko cenejše). Ključen problem Velike planine je, da še danes nima razvojne vizije, v kateri bi moralo biti jasno zapisano, kaj je tisto, v kar bomo naš naravni biser razvijali. Brez strateških usmeritev je delo opravljeno površno, posledica pa so vsakoletne velike izgube.

Na žalost kamniška telenovela ni le Velika planina, ampak tudi otroško varstvo. Po uradnih podatkih bo septembra 2010 brez otroškega varstva 226 otrok. Župan je pojasnjeval, da se bo občina lotila pomanjkanja prostora v kamniških vrtcih z vrtcem v Šmarci, z razpisom koncesije in z izgradnjo prizidka k OŠ Marije Vere. Vrtec v Šmarci je padel v vodo, koncesijski vrtec je še v oblakih, prizidek k OŠ Marije Vere pa bo zgolj nadomestil izgubljene prostore, ki jih bo moral vrtec v prihodnjem letu vrniti šoli. V opoziciji smo predlagali naslednje rešitve: postavitev montažnega (modularnega) vrtca na travniku pred gasilskim domom Kamnik, ureditev vrtca v delu mekinjskega samostana, ureditev vrtca v delu Maistrove rojstne hiše, ureditev vrtca v nekdanji prodajalni Tuš na Kranjski cesti, ureditev vrtca v Domu KS Tuhinj, … . Navdušenja nad opozicijskimi predlogi na strani župana seveda nismo zasledili. Mogoče bi imele »kamniške pravljice« srečnejši konec, če bi se med seboj poslušali, ne oziraje se na to ali je pripovedovalec iz koalicije, opozicije ali civilne družbe.